Prijeten in poučen sprehod Jane's walk v Litiji
3. junij 2021 - Urbani sprehodi Jane’s Walk so v Litiji postali že tradicionalni. V soboto, 29. maja 2021, je bil dogodek izveden že četrtič, tokrat je pri organizaciji aktivno sodeloval tudi Razvojni center Srca Slovenije. Na to, da so postali tovrstni urbani sprehodi dobro prepoznani že tudi med prebivalci Litije, kaže vsako leto boljša udeležba.
Sprehod po mestu se je tokrat pričel ob Plečnikovem spomeniku s kavico in okusnimi rogljički. Sprva je oblikovalka Kaja Mlakar Agrež predstavila Jane Jacobs, začetnico urbanih sprehodov, in njeno idejo o urbanih sprehodih, ki so namenjeni spodbujanju aktivnega vključevanja prebivalcev v urejanje bivalnega okolja.
Na naslednji točki ob cerkvi sv. Nikolaja je krajinski arhitekt Žan Lovše z nekaj vprašanji izzval udeležence k razmisleku o ureditvi tamkajšnje lokacije, nato pa predstavil zasnovo novega parka osamosvojitve, ki bo kmalu vzpostavljen na lokaciji bivše trgovine s čevlji Borovo. Idejna zasnova je minimalistična in naj bi vabila lokalno prebivalstvo k posedanju in klepetu v prijetnem in mirnem prostoru.
Ob Valvasorjevem bistroju smo si ogledali primer pravkar lično prenovljene fasade, kjer je litijski arhitekt Jan Poglajen izpostavil problematiko barv fasad. Žive in neprimerne barve kazijo izgled hiše in posledično celoten izgled mesta. Poudaril je, kdo je odgovoren za tovrstne napake, in apeliral na to, da naj se ljudje pred obnovo fasade posvetujejo z arhitektom. V nadaljevanju je beseda tekla tudi o vizualnem onesnaževanju, o neprimernosti promocije na fasadah hiš in drugih lepih zelenih obcestnih lokacijah, ki so skrite za kričečimi oglasnimi panoji.
Tina Šuštaršič iz Mestnega muzeja Litija je na zelenici ob reki Savi predstavila zgodovino splavarjenja in aktivnosti na obrečnem prostoru v preteklosti. Udeleženci sprehoda so izvedeli tudi za obstoj nekdanjega otoka golih riti, ki bi ob morebitni ponovni vzpostavitvi kopališča na reki Savi lahko ponovno zaživel.
O vodnih in priobalnih zemljiščih in njihovih posegih je spregovoril Gregor Kolman iz Direkcije za vode. Opozoril je, da se je vseh posegov ob vodi potrebno lotevati s previdnostjo, še bolje z zadržkom, saj ima voda svojo moč, ki jo prej ali slej tudi pokaže. Z velikim zadržkom je govoril tudi o hidroelektrarnah, ki naj bi po njegovem mnenju prinesle več škode kot koristi. Svoje mnenje o hidroelektrarnah je delila tudi gimnazijka Maša Cvetežar, ki je tudi strastna aktivistka za podnebno pravičnost. Predstavila je nekatere izračune, ki nakazujejo na to, da naj bi postavljene hidroelektrarne le v majhnem deležu prispevale k dodatni električni energiji, obenem pa bi poseg pomenil veliko spremembo življenja v reki in na priobalnem pasu. Reka bo postala »mrtva«. Njen predlog je bil, da se denar, ki bi bil sicer namenjen hidroelektrarnam, nameni za energijsko potratnejša podjetja, da opravijo energetsko sanacijo in s tem prispevajo k zmanjšanju porabe energije.
V parku ob Savi je Žan Lovše predstavil idejno zasnovo parka, ki naj bi nastal v okviru projekta Ozeleniti mesto Litija, ki ga sofinancirata Evropska unija iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020.
Sprehod se je zaključil v stari šoli Litija, kjer je Neža Palčič izpostavila pomembnost centrov ponovne uporabe. Predstavila je razliko med retro in vintage in nas povabila k ogledu in morebitnemu nakupu izdelkov iz druge roke. Dogodek se je zaključil s sproščenim klepetom udeležencev ob kavi, čaju in sladkih dobrotah.
Občani so z udeležbo pokazali, da jim je mar, kaj se z mestom dogaja, da si želijo sprememb in predvsem, da želijo biti vključeni v okolje in prispevati k boljši kvaliteti življenja. Še vedno ostaja veliko priložnosti za spremembe na boljše. Med drugim bi bilo Litijo potrebno prilagoditi na invalidske vozičke, otroške vozičke in druge oviranosti, kar se je izkazalo tudi na sprehodu, kjer sta se osebi na invalidskem vozičku in mamica z otrokom, ki sta se prav tako pridružili sprehodu, predčasno poslovili, saj sta imeli težave z dostopom na nekatere lokacije.
Dogodek je bil izveden v okviru projekta Ozeleniti mesto Litija, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 preko LAS Srce Slovenije.
