Dežela kozolcev
Razvojni center Srca Slovenije sodeluje pri projektu Dežela kozolcev, katerega nosilec je Občina Šentrupert. V Šentrupertu na Dolenjskem nastaja prvi muzej na prostem s kozolci na svetu, v katerem bo razstavljenih 19 različnih kozolcev, ki so bili na lokacijo prenešeni iz Mirnske doline ter obnovljeni po tradicionalnih tesarskih postopkih.
Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija 2013, v tem času pa bo urejena vsa potrebna krajinska arhitektura ter zanimive turistično-izobraževalne vsebine. V muzeju na prostem bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad. Gre predvsem za lesene kozolce. Najstarejši kozolec v muzeju izhaja iz leta 1795 in je, kot originalno, pokrit s slamo.
Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija 2013, v tem času pa bo urejena vsa potrebna krajinska arhitektura ter zanimive turistično-izobraževalne vsebine. V muzeju na prostem bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad. Gre predvsem za lesene kozolce. Najstarejši kozolec v muzeju izhaja iz leta 1795 in je, kot originalno, pokrit s slamo.
Foto: Boštjan Pucelj
Deželo kozolcev bodo sestavljali:
- muzej na prostem s kozolci z 19-imi različnimi sušilnimi napravam;
- center za ohranjanje kulturne dediščine kot pomembna izobraževalna točka o raznovrstni dediščini podeželja z razstavami, arhivskim gradivom in dogodki, ki bodo prispevali k ohranjanju značilnosti življenja na podeželju;
- mreža »in situ« ohranjenih lesenih objektov nepremične kulturne dediščine v Mirnski dolini, ki bo na osnovnih lokacijah povezala različno kulturno dediščino v celovito ponudbo.
Razvojni center Srca Slovenije v projektu nastopa kot koordinator in promotor, ki daje na razpolago svoj kader, znanja, izkušnje in številne povezave.
Dodatne informacije: Mojca Štepic
